DELOVNO OKOLJE IN PROSTOR, KJER DELAMO

 v blog

Kako lahko delovno okolje in prostor, kjer delamo, vplivata na naše počutje? Z vzpostavitvijo spodbujajočega in prijetnega delovnega okolja lahko vplivamo na kvalitetnejše poslovno in zasebno življenje. Dobra pisarna ponuja rešitve, ki omogočajo, da se zaposleni na delovnem mestu počutijo dobro, da so zadovoljnejši, produktivnejši in uspešnejši. Ni dovolj, da le delate bolje, temveč da se ob delu tudi počutite bolje. Delovno okolje, v katerem preživimo v povprečju osem ur na dan, je pomemben vir dobrega počutja. Danes ljudje delajo v okoljih, ki jim ne zagotavljajo najboljših pogojev, zato je smiselno, da podjetja začnejo iskati rešitve.

V Sloveniji mora delodajalec na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) izdelati Izjavo o varnosti z oceno tveganja, z namenom zmanjšati tveganja za poškodbe in poklicna obolenja v zvezi z delom. V njej je zapisano, kako mora biti delovno mesto načrtovano in vodeno, da ustvari pomen za posameznika. V sklopu zakonskih obveznosti delodajalca tudi pripravi pravilnik za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki zajema sistematične ciljne aktivnosti in ukrepe, ki jih izvaja za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih.

Ljudje smo dandanes razpeti med delom in zasebnim življenjem. V praksi se največkrat izkaže, da si težko dober tudi doma, če si dober v službi, in obratno. Kar pa ne drži. Lahko si dober na obeh področjih, saj se obe med seboj tesno prepletata. Če pridemo iz službe nezadovoljni, ker nas niso razumeli ali nam niso bili omogočeni minimalni pogoji za delo, se bo naše nezadovoljstvo preneslo tudi na zasebno življenje. Vse skupaj postane začaran krog procesov z bledo svetlobo na koncu tunela. To pa pomeni, da sta v prihodnosti vprašljivi produktivnost in uspešnost podjetja.

 

Ergonomsko urejeno delovno mesto je takrat, ko je prilagojeno posamezniku z namenom, da zmanjšuje stres in odpravlja težave, povezane s kostno-mišičnimi obolenji, slabo držo in ponavljajočimi se gibi. Ergonomsko načelo določa, da se zaposlenemu omogoči, da delo opravlja stoje in sede, saj ga kombinacija obojega ščiti pred možnostjo za zdravstvene težave. Človek ni bil ustvarjen za dolgotrajno sedenje, saj nove ugotovitve potrjujejo, da poleg zgoraj opisanih težav tudi zvišuje odstotek debelosti, povzroča obolenja za presnovnim sindromom, bolezni srca, raka in diabetes, medtem, ko lahko stoječe delovno mesto privede tudi do težav s prekrvavitvijo žil v nogah.

Poleg fizičnih dejavnikov je treba nameniti dovolj pozornosti tudi duševnemu zdravju zaposlenih, ki je pogoj za vzpostavitev prijetnega vzdušja med zaposlenimi. Dobri odnosi, ki jih ustvarjamo v okolju, kjer delamo, so ključ do zdravja. Vzpostavljanje le teh ni enostavno, saj smo preobremenjeni z željami, ki nas ženejo po večjem zaslužku, po prepoznavnosti, zato vso energijo vlagamo v doseganje le-teh, namesto da bi jo vložili v odnose s sodelavci. Ko to prepoznamo in začnemo preusmerjati pozornost na sodelavce, vzpostavljamo ravnovesje, ki razpetost med delom in zasebnim življenjem dobesedno izniči.

 

Delodajalec ima odgovorno in zahtevno vlogo ter sodeluje pri sooblikovanju življenja zaposlenega, saj delovno okolje in prostor vplivata na njegovo fizično in psihično zdravje. Zaposleni se bodo aktivno vključevali v aktivnosti in ukrepe, ki jih organizira in sprejema delodajalec, če bo le-ta z njimi vzpostavil dialog. Ustvariti zdravo delovno okolje ne pomeni le izobraževati in slediti minimalnim zakonskim zahtevam, temveč tudi spodbujati zaposlene k prizadevanju za zdrav način življenja s podpornim okoljem, krepiti socialno varnost, krepiti organizacijsko in osebno raven ter spodbujati zdrav način dela.

Moderna in napredna podjetja so že ugotovila, da je razumevanje zaposlenih ključ do uspeha in poskušajo ta model integrirati v podjetje. Zavedajo se, da bodo zaposleni dali največ od sebe, ko se bodo na delovnem mestu dobro počutili in zavedali, da njihovo delo predstavlja del njihovega življenja. Ste tudi vi eden izmed njih ali si to želite postati? Sledite zakonskim zahtevam s področja varnosti in zdravja pri delu. Izboljšanje delovnega okolja in prostora lahko dosežete že z majhnimi koraki. Namenite zaposlenim prijazen nasmeh, lepo besedo ali jih občasno presenetite z novimi delovnimi pripomočki … Pri tem vam lahko pomagamo z nasveti, ki so objavljeni na spletni strani Dobre pisarne ali nam pišete.

Za konec pa še modra misel:

»Ne pozabite, da je bil tudi največji hrast nekoč majhen želod, ki je padel na tla in vztrajal.«

Maja Rihar

Dobra pisarna

 

Maja Rihar
Sem Maja Rihar. Strokovnjakinja za dobro počutje v pisarni, podjetnica, organizatorka dogodkov, bloggerka, žena in mati dveh otrok. Bi se radi počutili dobro v vaši pisarni? Pri tem vam lahko pomagam. Vsak dan z uspešnimi podjetniki, podjetnicami in z naprednimi podjetji iščem inovativne rešitve kako v pisarni ustvariti dobro počutje.
Priporočeni nasveti

Napišite komentar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.