Bolečine v hrbtu in vpliv okolja
Zakaj toliko ljudi v naši družbi trpi za bolečinami v hrbtu? Danes približno 80 % ljudi vsaj enkrat v življenju doživi epizodo z bolečim hrbtom. Nekateri od njih jo doživijo enkrat, drugi večkrat, nato preneha, tretji gredo na operativni poseg. Slednje ne zagotavlja, da bo bolečina izginila. Veliko mojih prijateljev ima zdravstvene težave zaradi bolečin v hrbtu, zato vem, da jim ni lahko, saj takrat trpita poškodovani, ker je ohromljen za nekaj časa in zaradi tega doživlja pritisk zaradi izostanka od dela, in delodajalec, ker mora iskati nadomeščanja znotraj podjetja ali nov kader. Odgovor na vprašanje, kako preprečiti, da se to ne bi več dogajalo, moramo začeti iskati v spremembah, ki se dogajajo v naši kulturi. Katere spremembe so privedle do tako drastičnih posledic?
Ljudje smo razvili veliko sposobnosti, ki se razvijajo soodvisno od kulture, v kateri rastemo. Na poti iz industrijske dobe v informacijsko dobo je začel prevladovati sedeči način življenja. Vedno več ljudi si denar služi sede. Vendar pa imajo delavci v industriji zaradi pretežno stoječega dela še višjo stopnjo bolečin v predelu hrbta. Kaj so torej dejanski vzroki za bolečine? Dandanes ne posvečamo dovolj pozornosti telesni drži. Kako je prišlo do tega? Različni dejavniki vplivajo na to, da naša drža ni pravilna, in sicer stres, teža, višina in kulturni vpliv okolja, v katerem smo odrasli. Veliko se je že govorilo o vplivih stresa, teže in višine, sama pa bi rada poudarila in povedala več o okolju, ki močno vpliva na naš razvoj. Morda se še spomnite slik svojih staršev in starih staršev, na katerih so ponosno in pokončno stali pred fotoaparatom. Pravilna drža je bila statusni simbol, zato so se jo vsi trudili vzdrževati in se je učili tudi v šolah. Iz svojega otroštva se spomnim, da me je mama vedno opominjala, naj se ne držim naprej in naj stojim pokonci. Takrat nisem razumela pravega pomena pravilne telesne drže in to spoznavam šele danes.
Danes ugotavljamo, da je eden od vzrokov, zakaj ne vemo, kakšna je naša pravilna telesna drža, posledica medgeneracijskega razkola. Pri vzgoji otrok pripisujemo večjo vrednost temu, kar preberemo v knjigah neznanih avtorjev, ki zagovarjajo različne pristope, kot temu, kar nam naši starši in stari starši govorijo o tem, kako zaznavamo, občutimo in dojemamo življenje skozi gibanje. Opuščamo pomen prenašanja tradicije. To se je začelo že z generacijo mojih staršev, vendar takrat še ni bilo tako očitno, medtem ko z mojo generacijo postaja vedno bolj vidno. Otroci imajo danes sicer res veliko aktivnosti, vendar ne poznajo življenja na ulici. Vse je vnaprej načrtovano. Sedijo v šoli, sedijo pri aktivnostih (le pri športnih aktivnostih je drugače), sedijo med pisanjem domače naloge in sedijo zvečer pred računalnikom ali televizijo. Ljudje danes v povprečju sedimo že od 7 do 9 ur na dan! Toliko časa kot sedimo tudi spimo. Torej smo aktivni le 6–10 ur na dan. Ker človeško telo ni bilo ustvarjeno za to, da bi sedeli toliko časa dan za dnem, so se pojavile telesne poškodbe in bolezni. Oslabele so naše hrbtne, ritne in trebušne mišice, pri nepravilnem sedenju pa hrbtenice ne uporabljamo pravilno. Zato je pomembno, da se začnemo prilagajati na trenutno situacijo in se trudimo, da ko sedimo, sedimo pravilno. Zato moramo aktivirati posameznika, ker pa danes večino svojega časa preživimo na delovnem mestu, moramo aktivirati tudi delodajalca.
Ergonomske osnove za posamezno delovno mesto bi morale biti podrobno predstavljene vsakomur, ki večino svojega časa na delovnem mestu preživi sede ali stoje. Delodajalec bi moral ozaveščati zaposlene o tem, kako pomembna je telesna drža za zdravo življenje. Žal se zaradi sprememb v načinu življenja ljudje še ne zavedajo trenutne situacije in njenih posledic. Zato je pomembno za vse tiste, ki pretežno sedite na delovnem mestu (v naši družbi je teh največ), da tipkovnica ni preveč oddaljena na mizi. Poleg tega moramo podlakti, zapestja in roke med tipkanjem ohranjati na isti višini. To lahko dosežemo s podlogo za tipkovnico in miško. Zaslon mora imeti možnost nastavitve višine, zgornji del pa dvignjen v višino oči, da se izognemo nenehnemu nagibanju glave, s čimer preprečimo, da prihaja do napetosti v vratu. Sedite vzravnano, da ne spodvijete medenice, slednjo pa podprite, da vam hrbet ne bo drsel nazaj. Noge morajo biti podprte s podporo za noge in kolena v višini bokov. Pogosto spreminjajte položaje, delajte premore in se naučite pri tipkanju uporabljati obe roki. Raztezne vaje so zelo priporočljive.
Naše telo je čudovit ustroj. Je pravi čudež narave. Znova in znova nam daje možnosti, da ponovno najdemo pravo smer. Zato je danes dan za to, da ponovno vzpostavimo naravno držo in vzorce gibanja. Trudili se bomo vzdrževati pravilno telesno držo ter s tem preprečili posedanje kosti in osteoporozo. Izboljšala se nam bo prekrvavitev, spremenil se nam bo vzorec dihanja, povečal se bo dotok kisika in dodatne energije. Manj bomo dovzetni za poškodbe.
Informacijska doba je prinesla določene dobre in določene slabe navade. Včasih premišljujem o tem, kako hitro se vse spreminja, da nimamo časa niti razmišljati, kaj šele da bi spremembe sprejeli. Šele pozneje, ko gledamo za nazaj, vidimo, da smo zaradi tega opustili določene stare navade, za katere pa ni nujno, da niso več potrebne. Premalokrat se ustavimo, da bi analizirali situacijo, ker je izčrpna, kritična in podrobna, zato kar nadaljujemo. Zato se danes ustavimo, naredimo načrt, kako bomo naredili nekaj družbeno odgovornega, in postanimo aktivni pri ozaveščanju ljudi o problematiki današnjega časa. Dobra pisarna predlaga, da začnemo z majhnimi koraki in v prostor, kjer se zaposleni največ zadržujejo, izobesimo napise s poudarkom na pokončni, strumni in skorajda vojaški drži, torej tisti, ki so jo poznali še naši starši, vendar na bolj prefinjen način. Ko bodo zaposleni ugotovili, da jih bo pokončnejša in pravilnejša drža pripeljala do boljšega počutja in da so postali bolj optimistični, samozavestnejši in elegantnejši, takrat bomo vsi na boljšem, saj so zdravi zaposleni tudi produktivnejši in bolj motivirani za delo.
Maja Rihar
Dobra pisarna