Spodbujajmo dobro počutje na delovnem mestu

 v blog

»Navaden človek občuduje nenavadne stvari; moder človek občuduje vsakdanjost«. Te Konfucijeve besede obravnavajo človeka kot bitje, ki stremi k nenavadnim stvarem, ki se razlikuje od običajnega, ter človeka kot bitje, ki opazuje naravo in se ravna po njej, je preudaren in pameten. Človeškega uma ne razumemo dobro, vendar pa dobro razumemo delovanje človeškega telesa. Informacijsko-komunikacijska doba je v naša življenja vnesla revolucijo, kar se kaže v spremembah pri načinu dela, ki se odražajo pri delovanju našega telesa.

Ljudje smo zanimiva bitja. Privlači nas tehnologija, s katero smo v naša življenja pripeljali robote, da bi delali za nas. Izumili smo različne vrste strojev, ki nam olajšujejo ali namesto nas opravljajo dela. Iz dneva v dan se tehnologija razvija s tako hitrostjo, da niti nimamo časa ugotoviti, ali so nove inovacije koristne ali škodljive za našo družbo. Zaradi hitrih inovacij si želimo hitrih rezultatov na vseh področjih človeškega delovanja. Če česa ne dobimo takoj, ni dobro. Življenje planiramo s kratkoročnimi cilji, ki so usmerjeni samo v preseganje in dosežke. In kaj se dogaja z delovanjem našega telesa? Fizično postajamo nemočni in s tem privabljamo bolezni v naše telo. Pa se tega zavedamo? Ja, določeni posamezniki. Kaj pa drugi?

Telo je ustvarjeno za gibanje. Dokaz lahko najdemo v obliki in strukturi naših kosti. Odrasel človek ima 208 kosti in 640 pomembnejših skeletnih mišic, da se lahko enostavno in tekoče premika. Življenjski stil nas je privedel do tega, da sedimo več, kot se gibljemo. Dobro je, če sedimo kratek čas, vendar pa  v povprečju sedimo že 7–9 ur. Danes na podlagi opravljenih raziskav že vemo, kakšne so posledice daljšega sedenja: ne razgrajujemo dobro maščob, možgani se nam upočasnijo, zaradi zmanjšanega dovoda kisika skozi pljuča v kri nam pade koncentracija, imamo večjo dovzetnost za raka, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, težave z ledvicam in jetra. Svetovna znanstvena organizacija je opredelila neaktivnost ljudi kot četrti dejavnik tveganja za hitrejšo umrljivost. Aktivni smo lahko v službi, na poti v službo in nazaj, doma, ko opravljamo hišna opravila in med rekreacijo. Realnost pa je takšna, da smo aktivni le z rekreacijo, s katero kompenziramo neaktivnost čez dan. Če nismo aktivni na vseh področjih, to lahko privede do določenih poškodb in bolezni.

Ali bi spodbuda na delovnem mestu in zdravo delovno okolje spremenila oziroma pripomogla k dobremu počutju zaposlenih in posledično boljšemu zdravju zaposlenih? Ja, saj pomanjkanje ustreznih spodbud iz podjetja lahko privede do še večje neaktivnosti ljudi. Že danes primanjkuje delovne sile zato je treba ohranjati delovno silo pri čim boljšem psihofizičnem zdravju. Vsak od nas je skupek dobrih in slabih osebnostnih lastnosti, ki navzven odražajo našo podobo ter so gensko pogojene in odvisne od okolja, v katerem smo odrasli. Na srečo se osebnostne lastnosti lahko s časom in razvojem spreminjajo. Te lastnosti močno vplivajo na naše delo, zato ljudje potrebujemo spodbudo na tistih področjih, kjer nismo najbolj uspešni, saj bo ta v nas zbudila voljo, da tudi tam postanemo uspešni. Brez spodbude se v nas usidra misel, da nam nikoli ne bo uspelo na tem področju. Vedno več časa preživimo v službi ter na poti v službo in iz nje. Danes ljudje v povprečju na dan preživimo več kot eno tretjino svojega časa v službi. Če v tem času naše delovno okolje ni podprto z aktivnostmi, ki spodbujajo aktivno in zdravo delovno okolje, ki pripomore k dobremu počutju zaposlenih, potem bomo težko razvijali kompetentne in zdrave zaposlene.

Sprašujem se, kako ostati moder v današnjem času, ko nas tako privlači tehnologija in  so pomembne številke in rezultati, ne pa ljudje? Veliko podjetji se ta trenutek ukvarja s tem, kako bi vpeljali čim boljši program Promocije zdravja na delovnem mestu in s tem pripomogli k zdravju zaposlenih na delovnem mestu. Zaposleni nosijo odgovornost za lastne delovne sposobnosti, medtem ko morajo delodajalci ustvarjati delovne pogoje, ki niso škodljivi za zdravje zaposlenih. Cilj je preprečiti poklicne bolezni. Dejavniki, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje zaposlenih delovno okolje in prostor, delovno mesto ter delovne navade. Zato jim omogočimo take delovne pogoje in jih spodbujajmo tako, da jih izobražujemo o negativnih vplivih in navadah, ki lahko privedejo do fizične poškodbe in posledično delovne nezmožnosti, medtem ko opravljajo svoje delo. Prilagodimo delovno mesto posamezniku, spodbujajmo jih k pravilni drži telesa, rednemu gibanju, dobrim delovnim odnosom, da razvijejo dobre delovne navade. Pri tem vam lahko Dobra pisarna pomaga z rešitvami.  In ne zanemarimo dejstva, da jih izobražujemo le takrat, ko tudi sami postanemo dober zgled. Zato najprej ponotranjimo pri sebi to, kar želimo udejanjiti.

V tem času pa bodimo modri, kot pravi Konfucij, in občudujmo vsakdanjost. Gibajmo se v okviru danih možnosti skozi ves dan v službi in doma ter ne pozabimo, da živimo na sončni strani Alp v bližini teh naravnih lepot z namenom, da jih vsake toliko časa tudi obiščemo in najdemo svoje ravnovesje.

Maja Rihar

Dobra pisarna

Maja Rihar
Sem Maja Rihar. Strokovnjakinja za dobro počutje v pisarni, podjetnica, organizatorka dogodkov, bloggerka, žena in mati dveh otrok. Bi se radi počutili dobro v vaši pisarni? Pri tem vam lahko pomagam. Vsak dan z uspešnimi podjetniki, podjetnicami in z naprednimi podjetji iščem inovativne rešitve kako v pisarni ustvariti dobro počutje.
Priporočeni nasveti

Napišite komentar