OHRANJANJE ZDRAVJA IN DOBREGA POČUTJA ZAPOSLENEGA

 v blog

Varovanje in zdravje pri delu ter promocija zdravja na delovnem mestu se danes v podjetjih največkrat izvajajo ločeno.

Glavni cilj vsakega delodajalca naj bi bilo utrjevanje dejavnikov, ki vplivajo na ohranjanje zdravja in dobrega počutja zaposlenega. Kajti zadovoljen zaposleni je ključ do uspeha. Varnost in zdravje pri delu ter zdaj tudi Promocija zdravja na delovnem mestu združujeta več znanstvenih ved in mnogostranski pristop k reševanje vprašanja zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Ergonomija na delovnem mestu pomeni prilagajanje dela posamezniku; preučujejo jo medicina, psihologija, ekologija in študija dela. Največkrat ekologijo dela in študijo dela v podjetjih vodi kar varnostni inženir, medtem ko medicina dela prevzame še delo psihologije dela. Promocija zdravja na delovnem mestu je skupno prizadevanje delodajalca in zaposlenih ter je v družbi pogosto opredeljena kot področje, ki je po slovenski zakonodaji za delodajalca obvezno šele od leta 2011. Vključuje aktivnosti, ki so povezane z izboljšanjem organizacije dela in delovnega okolja, spodbujanjem zaposlenih k aktivnostmi za krepitev zdravja, izbiro zdravega načina življenja in spodbujanjem osebnostnega razvoja, in je v podjetju največkrat v domeni kadrovske službe. Dandanes je že znano, da je pristop sodelovanja obeh področij učinkovitejši, saj zaposleni prejemajo zdravstveno varstvo od različnih pobudnikov na vseh področjih.

Poškodbe na delovnem mestu

Zakaj prihaja do poškodb in poklicnih bolezni pri delu? Do poškodbe in poklicnih bolezni lahko privedejo različni dejavniki, kot je na primer:

  • človeški dejavnik, ki predstavlja starost zaposlenega, kar mu omogoča, da je lahko bolj strokoven, previden, uporablja različne metode. Statistični podatki kažejo, da so ženske redkeje poškodovane. Poklicna izobrazba lahko vpliva na pogostost poškodb. Možnost za poškodbo zvišujejo tudi prisotne bolezni, čustvena nestabilnost, alkohol.
  • Tveganje za poškodbe se prav tako lahko poveča v okolju, kjer sodelujejo tehnika, tehnologija in človek in je potrebno usklajevanje odnosov v sistemu človek–delovno mesto–okolje z namenom humanizacije delovnega mesta, če le-ta ni dosežena.
  • Kot zadnji so tu še socialno-ekonomski dejavniki, kot so življenjski standard, prehrana, stanovanje in družinske razmere.

 

Trendi in statistike kažejo na to, da pomenijo zdravi zaposleni za podjetje dodano vrednost. Povečata se jim produktivnost za 59 % in zanimanje za zaposlitev za 88 %. Vendar pa so v današnjem času podjetja pod velikim pritiskom z obeh strani, tako delodajalca kot zaposlenega, zaradi stroškov, povezanih z varovanjem zdravja in varnosti zaposlenih, po novem pa še zaradi stroškov s promocijo zdravja na delovnem mestu. Prvo vodi skupina ljudi, ki preučujejo ekološke, fiziološke in psihološke dejavnike pri delu, medtem ko se s promocijo v večini podjetij ukvarja kadrovska služba, ki sicer ima podatke o zdravstvenem stanju zaposlenih, toda nima znanja o zaščiti. To pomanjkanje integracije pomeni, da optimalni viri niso popolnoma izkoriščeni. Statistika v Ameriki je pokazala, da delodajalec za vsak zapravljen dolar na zaposlenega za zdravila absorbira od dva do tri dolarje več stroškov zdravljenja, povezanih s stroški zaradi slabše produktivnosti. Ti stroški se največkrat kažejo prek prezentizma, odsotnosti in invalidnosti.

V Republiki Sloveniji je bilo v letu 2015 na Inšpektoratu RS za delo prijavljenih 9.483 nezgod pri delu. Hitro, nezanesljivo in površno delu je tudi v letu 2015 bistveno prispevalo k nezgodam. Na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji enako kot že nekaj zadnjih let najpogosteje ugotavljali kršitve glede ocenjevanja tveganj in izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, glede usposabljanj delavcev za varno opravljanje dela ter glede zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev. Ob tem so v letu 2015 ugotovili, da delodajalci ne namenjajo zadostne pozornosti ustreznosti delovne opreme, saj so na tem področju ugotovili povečano število kršitev. Inšpektorat RS za delo ocenjuje razmere na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji v letu 2015 z vidika stanja stroke in uveljavljene dobre prakse kot neprimerne in nezadostne. Gospodarska kriza ne more opravičiti razlogov za takšne ugotovitve. Kljub dejstvu, da se gospodarske razmere izboljšujejo, spodbudnega napredka glede zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih na inšpektoratu niso zasledili.

Pogoji za delo

Napočil je čas, ko je treba varnost in zdravje pri delu ter promocijo zdravja na delovnem mestu združiti na višjem nivoju skozi integracijo. Z boljšo koordinacijo okolja, zdravja, varne politike in programov na delovnem mestu, ki so povezani v neprekinjene aktivnosti, lahko delodajalec bistveno izboljša splošno zdravje zaposlenih in s tem prepreči poškodbe in bolezni, povezane z delom, ter začne ustvarjati dobro počutje na delovnem mestu. Znano je, da 80 % poškodb na delu nastane zaradi človeškega faktorja, ker nekdo ni znal delati varno, ni imel pogojev za varno delo ali ni želel delati varno. Ni dovolj, da uredimo delovno mesto, kot to določa zakon in s tem zadostimo zakonu, zaposlene je treba stalno ozaveščati o pomembnosti zdravega načina življenja skozi izobraževanja. Imamo delovno okolje in zaposlenega, pri izvajanju dela so prisotne obremenitve in obremenjenost, ki morajo biti v razmerju in ravnotežju, sicer privedejo do utrujenosti, poškodb, bolniške … Mi danes govorimo o promociji zdravja na delovnem mestu, a je še veliko podjetji, ki niso v razmerju in ravnotežju. Taka podjetja bi morala skozi promocijo zdravja na delovnem mestu izvajati izobraževanja, kjer bi zaposlene izobraževali o obremenjenostih, ki se pojavijo, ko so izpostavljeni ekološkim, fiziološkim in psihološkim dejavnikom pri izvajanju dela. Ko ima zaposleni neprimerno nastavljene delovne in sedežne površine glede na svojo telesno višino, prihaja do fizičnih obremenitev, ki lahko povzročijo bolečine v hrbtenici, sklepih in nekaterih mišicah. Do podobnih obremenitev prihaja tudi pri zaposlenih, ki pretežno stojijo, in jih takih obremenitev razbremenimo s primerno nastavljenimi delovnimi in sedežnimi površinami. Nepravilna drža vpliva na storilnost prav tako kot bolezen. Na delovnem mestu prihaja tudi do toplotne obremenitve, obremenitve vida, hrupa, stika z aerosoli, plini in parami ter monotonije. Teh obremenitev nikakor ne smemo podcenjevati.

»Če se zagotovijo osnovni pogoji za to, da bo posameznik natanko vedel, kaj, kje, kako in za kaj mora delati, se bosta povečali učinkovitost in storilnost dela,« pravi prof. dr. Metoda Dodič Fikfak – predstojnica inštituta za medicino dela, prometa in športa. Se strinjate?

Podjetja se poslužujejo različnih oblik sodelovanja med zaposlenimi in razvijajo njihovo pripadnost. Največkrat in najraje se poslužujejo teorije ekonomske motivacije, ki pravi, da človek dela zato, da bi zaslužil. Raziskave pa kažejo, da je denar motivira človeka le, dokler ni ustaljen. Na stopnjo in zadovoljstvo potreb in ciljev zaposlenih najprej vpliva narava dela v njegovem delovnem procesu, ki jo velikokrat spregledamo ali ji ne pripisujemo prevelikega pomena. Če zaposlenim omogočimo pogoje za delo, kjer ne bo prihajalo do ekonomskih, fizičnih in psihičnih obremenitev, bomo postavili trdne temelje, ob tem pa ustvarjali pravo vizijo in vrednote podjetja.

Maja Rihar

Dobra pisarna

Maja Rihar
Sem Maja Rihar. Strokovnjakinja za dobro počutje v pisarni, podjetnica, organizatorka dogodkov, bloggerka, žena in mati dveh otrok. Bi se radi počutili dobro v vaši pisarni? Pri tem vam lahko pomagam. Vsak dan z uspešnimi podjetniki, podjetnicami in z naprednimi podjetji iščem inovativne rešitve kako v pisarni ustvariti dobro počutje.
Priporočeni nasveti

Napišite komentar